K temu lahko prispevajo tudi hormonske spremembe, zlasti s staranjem. Spremembe v proizvodnji melatonina, menopavza, neravnovesje ščitnice ali nepravilni ritmi kortizola lahko vplivajo na neprekinjenost spanja. Znano je tudi, da nekatera zdravila, vključno s tistimi za krvni tlak, depresijo ali astmo, motijo nočni spanec.
Občasno zgodnje prebujanje je običajno neškodljivo in lahko zgolj odraža začasen stres, utrujenost ali spremembe življenjskega sloga. Če pa se prebujanje ob 3. ali 4. uri zjutraj pogosto pojavi in ga spremljajo izčrpanost, razdražljivost ali težave z delovanjem čez dan, lahko to kaže na osnovno motnjo spanja, kot sta nespečnost ali motnja cirkadianega ritma.
Zdravniki pogosto priporočajo manjše spremembe življenjskega sloga pred zdravljenjem. Zmanjšanje vnosa kofeina in alkohola, vzdrževanje doslednega urnika spanja, izogibanje zaslonom pred spanjem in izvajanje tehnik sproščanja lahko znatno izboljšajo kakovost spanca.
V večini primerov prebujanje ob tej uri samo po sebi ni »jasen znak« česa resnega. Običajno je posledica interakcije možganov, telesa, okolja in čustev med naravnim ciklom spanja. Razumevanje teh dejavnikov lahko ublaži nepotreben strah in ljudem pomaga pri praktičnih korakih do bolj mirnih noči.
