Naredite naslednje:
preverite, ali je zemlja okoli korenin mokra ali samo rahlo vlažna,
za nekaj dni zmanjšajte zalivanje, če je zemlja razmočena,
rastlino ponoči zaščitite z vrtnarsko kopreno,
čez dan kopreno odstranite ali prezračite, da se rastlina ne pregreje,
okoli rastline dodajte tanko plast zastirke šele, ko se zemlja ogreje,
ne odstranjujte vijoličnih listov, če so še čvrsti in delujoči,
počakajte na novo rast, saj je ta najboljši znak okrevanja.
Če so napovedane hladne noči, je zaščita zelo pomembna. Ni treba postavljati velikega rastlinjaka. Pomaga že koprena, manjši tunel, odrezana plastenka brez pokrovčka ali začasna zaščita zvečer. Pazite le, da rastlina čez dan ne ostane zaprta v vročini.
Ali morate dodati fosfor?
Včasih lahko blago gnojenje pomaga, vendar le, če so razmere za rast že dovolj dobre. Če je zemlja hladna in mokra, dodajanje fosforja pogosto ne prinese hitrega učinka, ker ga korenine še vedno ne morejo normalno sprejemati.
Bolj smiselno je:
počakati, da se zemlja ogreje,
poskrbeti za dobro odcednost,
rastlino zaščititi pred hladnimi nočmi,
uporabiti zmerno, uravnoteženo gnojilo, ko se začne nova rast,
ne pretiravati z gnojili z visokim deležem dušika.
Preveč dušika lahko spodbudi bujno listno rast, rastlina pa bo mehkejša in občutljivejša. Paradižnik po presajanju najprej potrebuje stabilne razmere in delujoče korenine, šele nato močnejše hranjenje.
Če ste zemljo pred sajenjem že dobro pripravili s kompostom ali organskim gnojilom, je zelo možno, da hranil ne manjka. Težava je lahko samo začasna blokada zaradi hladnega vremena.
Kdaj je vijolična barva manj skrb vzbujajoča?
Vijolično steblo pri nekaterih sadikah ni vedno katastrofa. Nekatere sorte imajo naravno nekoliko temnejša stebla, posebej v mladosti. Tudi sadike, ki so bile vzgojene pod močno svetlobo ali v hladnejših pogojih, imajo lahko rahlo vijoličen pridih.
Manj skrb vzbujajoče je, če:
rastlina kljub barvi normalno raste,
novi listi so zeleni in zdravi,
steblo je čvrsto,
ni venenja,
ni črnih peg, gnitja ali mehkih delov,
se vreme ogreva in rastlina vsak teden napreduje.
Bolj pozorni pa bodite, če se vijolična barva širi, rastlina miruje, listi se zvijajo, steblo ostaja tanko, zemlja je hladna in mokra ali se sadika po dveh tednih še vedno ne premakne.
Ne zamenjajte tega z boleznijo
Vijolična barva po presajanju je pogosto fiziološka težava, povezana s stresom in hranili, ne takoj znak bolezni. A paradižnik lahko po presajanju kaže tudi druge znake, ki zahtevajo drugačen odziv.
Če vidite črne pege, gnile dele pri tleh, mehko steblo, belkaste madeže po sončnem ožigu ali hitro venenje, vzrok ni nujno fosfor. Takrat preverite še:
ali je bila sadika poškodovana med presajanjem,
ali je steblo pri tleh potemnelo ali se zmehčalo,
ali so listi dobili sončne ožige po prehitrem prenosu na sonce,
ali so tla premokra,
ali so korenine poškodovane,
ali je rastlina doživela hladen veter ali skorajšnjo pozebo.
Najboljši znak, da gre pri vijolični barvi res za prehodni stres, je nova rast. Če začne paradižnik po nekaj toplejših dneh poganjati sveže zelene liste, je na dobri poti.
Kako preprečiti težavo pri naslednjih sadikah?
Največ naredite že pred presajanjem. Paradižnika ne sadite samo zato, ker je koledarsko “že čas”. Bolj pomembno je, kakšne so nočne temperature, ali je zemlja ogreta in ali so sadike dobro utrjene.
Pred sajenjem na prosto naj bodo sadike postopoma privajene na zunanje razmere. Čez dan jih nekaj dni zapored postavljajte v zavetje, najprej v polsenco, nato postopoma na več sonca. Ponoči jih ne puščajte zunaj, če so noči hladne.
Pri sajenju upoštevajte:
sadite šele, ko so noči dovolj stabilne,
izberite sončno, zračno lego,
zemlja naj bo rahla in odcedna,
pred sajenjem sadilno jamico zalijte, nato ne pretiravajte,
rastline po sajenju nekaj dni opazujte,
pri hladni napovedi jih zaščitite s kopreno,
ne sadite v razmočena tla takoj po obilnem dežju.
Če imate težka tla, lahko paradižnik posadite na rahlo dvignjeno gredo. Tako se zemlja hitreje ogreje, voda lažje odteka, korenine pa imajo več zraka.
